Akademski forum

V torek, 19. marca 2013 se je na Brdu pri Kranju v okviru Akademskega foruma odvijalo predavanje akad. red. prof. dr. Janeza Juhanta in izr. prof. dr. Bojana Žalca, z naslovom: »Kultura Strahu«. Srečanje je moderiral doc. dr. Vojko Strahovnik.   

Preberi

V četrtek, 28. februarja 2013 je potekalo srečanje Akademskega foruma z naslovom: »Ali doktorji znanosti v državni upravi (lahko) prispevajo h kakovosti nacionalnovarnostnega sistema?« (Oranžerija, Brdo pri Kranju). Gosta srečanja sta bila dr. Franci Demšar iz Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS in doc. dr. Polonca Kovač iz Fakultete za upravo.

Preberi

Na temo Kriza in slovenska zunanja politika sta spregovorila doc. dr. Gorazd Justinek in mag. Gašper Dovžan. Srečanje je moderiral doc. dr. Matej Avbelj.

Tokratna gosta sta bila doc. dr. Saša Zagorc, PF Univerze v Ljubljani, in Nika Javornik, diplomantka Evropske pravne fakultete, ki sta spregovorila o varstvu človekovih pravic v športu. Srečanje je moderiral doc. dr. Jernej Letnar Černič

Preberi

V četrtek, 25. oktobra 2012 se je na Ekonomski gimnaziji Kranj v okviru Akademskega foruma odvijalo predavanje docenta dr. Aleša Maverja in odvetnika Ivana Kukarja, z naslovom: »Kriza slovenske demokratične in pravne države«. Srečanje je moderiral doc. dr. Matej Avbelj.

Preberi

Kakšna je in naj bo vloga ustavnih sodišč v Evropski uniji? Ali so nacionalna ustavna sodišča priseženi nasprotniki Sodišča Evropske unije ali morda, nasprotno, njegovi največji zavezniki? To sta ključni vprašanji, na kateri je poskušal odgovoriti takratni Akademski forum. Naš gost je bil dr. Jan Komàrek predavatelj na London School of Economics and Political Science.

Preberi

Deveto srečanje Akademskega foruma je bilo namenjeno razmišljanju o temeljnih etičnih postavkah naše družbe ter njihovemu pomenu za prihodnost te družbe. Kako razumeti odnos posameznika do njegove nacionalne skupnosti ter v kolikšni meri se njegove moralne dolžnosti, odgovornost ter skrbi razširjajo onkraj te skupnosti? Kakšen je odnos med idejo svetovnega etosa in etičnim kozmopolitizmom? Gosta, prof. dr. Janez Juhant in prof. dr. Bojan Žalec, sta podala svoja razmišljanja o omenjenih vprašanjih ter tudi podala analizo ključnih izzivov, ki Evropo ter evropskega državljana čakajo v prihodnosti.

Peti akademski forum je bil posvečen ločnicam med evropskim vzhodom in zahodom ter novimi in starimi državami članicami EU. Ko človek potuje skozi nekdanje dežele onkraj zavese demokratičnosti se lahko le čudi novo nastalim urbanim stanovanjskim naseljem, trgovinskim centrom, gledališkim dvoranam ter športnim arenam, ki se v ničemer ne razlikujejo od infrastrukture v najbogatejših delih sveta. Visoki nebotičniki v Varšavi in Bukarešti niso prav nič manj mogočni od tistih v Parizu ali Londonu. Kaj so torej ločnice med evropskim vzhodom in zahodom? V čem se srednjeevropska duša razlikuje od zahodnoevropske? Kakšna je identiteta novih in starih držav članic EU? Ali je duhovnost družbenega življenja v novih državah članicah še ostaja ujeta v primežu časov, ki so časovno za nami? Gost je bil prof. dr. Matevž Tomšič

Srečanje Akademskega foruma z naslovom "Rekonstrukcija demokracije" je odprlo vprašanja prihodnosti demokracije. Kaj opredeljuje polji javnega in političnega ter kako povečati udeležbo državljanov pri soodločanju o življenju v družbeni skupnosti, skupnostno zavest ter sodelovanje? Kaj zavira razpravo o demokraciji v družbi ter kako to razpravo pospešiti? Ima lahko demokracija sploh kakšno alternativo? Gosta srečanja, oba tudi člana Akademije za demokracijo, prof. dr. Lenart Škof in doc. dr. Rok Svetlič, sta nakazala ključna vprašanja, ki se zastavljajo ob razmisleku ob usodi demokracije. Dr. Lenart Škof je razmišljal na temo »O družbenem upanju: med idejo komunizma in idejo demokracije«, dr. Rok Svetlič pa o demokraciji in koncu metafizike.

V letu 2011 je minilo dvajset let od razglasitve slovenske samostojnosti, sprejetja Brionske deklaracije in prvega mnenja Badinterjeve komisije. V začetku leta 2012 pa je minilo dvajset let od priznanj s strani članic takratne Evropske skupnosti. V maju 2012 je minilo dvajset let od sprejema Slovenije v OZN. Dr. Jure Vidmar je v svojem predavanju predstavil mednarodno-pravne vidike nastanka in priznanja držav ter pravice do samoodločbe. Ob tem bo spomnil na različne razlage koncepta države in teorij priznanja v mednarodnem pravu. V zvezi s Slovenijo bo predvsem spomnil na pomen mnenj Badinterjeve komisije. Predavanje ne bo osredotočeno samo na Slovenijo; dr. Vidmar je razložil tudi kasneje primere razglasitev neodvisnosti in z mednarodno-pravnega stališča orisal razlike med primeri Kosova, Abhazije, Južne Osetije in Južnega Sudana.

Preberi