Akademski forum

Srečanje Akademskega foruma z naslovom "Rekonstrukcija demokracije" je odprlo vprašanja prihodnosti demokracije. Kaj opredeljuje polji javnega in političnega ter kako povečati udeležbo državljanov pri soodločanju o življenju v družbeni skupnosti, skupnostno zavest ter sodelovanje? Kaj zavira razpravo o demokraciji v družbi ter kako to razpravo pospešiti? Ima lahko demokracija sploh kakšno alternativo? Gosta srečanja, oba tudi člana Akademije za demokracijo, prof. dr. Lenart Škof in doc. dr. Rok Svetlič, sta nakazala ključna vprašanja, ki se zastavljajo ob razmisleku ob usodi demokracije. Dr. Lenart Škof je razmišljal na temo »O družbenem upanju: med idejo komunizma in idejo demokracije«, dr. Rok Svetlič pa o demokraciji in koncu metafizike.

V letu 2011 je minilo dvajset let od razglasitve slovenske samostojnosti, sprejetja Brionske deklaracije in prvega mnenja Badinterjeve komisije. V začetku leta 2012 pa je minilo dvajset let od priznanj s strani članic takratne Evropske skupnosti. V maju 2012 je minilo dvajset let od sprejema Slovenije v OZN. Dr. Jure Vidmar je v svojem predavanju predstavil mednarodno-pravne vidike nastanka in priznanja držav ter pravice do samoodločbe. Ob tem bo spomnil na različne razlage koncepta države in teorij priznanja v mednarodnem pravu. V zvezi s Slovenijo bo predvsem spomnil na pomen mnenj Badinterjeve komisije. Predavanje ne bo osredotočeno samo na Slovenijo; dr. Vidmar je razložil tudi kasneje primere razglasitev neodvisnosti in z mednarodno-pravnega stališča orisal razlike med primeri Kosova, Abhazije, Južne Osetije in Južnega Sudana.

Preberi

Tretje srečanje Akademskega foruma je obravnavalo evropsko državljanstvo z vidika bremen in priložnosti preteklosti. Demokratične spremembe leta 1989 in 1990 v Srednji in Vzhodni Evropi ostajajo prelomni dogodek. Poganjanja za okroglo mizo na Poljskem in kasnejše skoraj demokratične parlamentarne volitve v juniju 1989, ko so Poljaki izvolili večinoma ne-totalitarne kandidate, so utrli pot demokratičnim gibanjem na vseh koncih Srednje in Vzhodne Evrope. Nekaj mesecev kasneje po poljski okrogli mizi, nekega hladnega novembrskega popoldneva pred dvajsetimi leti, so tudi prebivalci vzhodnega Berlina zbrali pogum in pričeli rušiti berlinski zid. Akademski forum bo tako v bremenih zgodovinskih izkušenj iskal priložnosti za razvoj demokratičnih družb Srednje in Vzhodne Evrope. Gostji sta bili mag. Andreja Valič Zver in dr. Agata Fijalkowski (Lancaster University)

Preberi

Drugo srečanje Akademskega foruma se je dotaknilo ustavnih dilem, ki jih sproža uvedba evropskega državljanstva. Kako je evropsko državljanstvo ustavno združljivo z nacionalnim državljanstvom? Ali uvedba prvega napoveduje zaton slednjega, ali pa sta lahko zares komplementarna? Kaj uvedba evropskega državljanstva v širšem ustavnopravnem smislu pomeni za demokratično ureditev držav članic in Evropske unije? Katere institucionalne, pa tudi morebitne sociološke, t.j. identitetne posledice lahko prinese? Ali se v EU poraja nov DEMOS in tako rojeva nova politična skupnost? Je to dobro za Slovenijo, za Evropo, ali pa stopamo po že znani poti jugoslovanskega scenarija? Gosta foruma sta bila prof. dr. Arne Mavčič in prof. dr. Marko Novak, predavanje pa je moderiral doc. dr. Matej Avbelj

Preberi

Posebno srečanje Akademskega foruma je gostilo Paula Mahoneya, bivšega predsednika Sodišča za uslužbence Evropske unije in nekdanjega sodnega tajnika Evropskega sodišča za človekove pravice. Gost je spregovoril o nadvse aktualni temi, t.j. o odnosu med Sodiščem EU in Evropskim sodiščem za človekove pravice, ko gre za varovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin, še posebej v luči sprememb, uvedenih z Lizbonsko pogodbo. Na predavanju sta sodelovala še dr. Peter Jambrek, s svojimi bogatimi izkušnjami nacionalnega in evropskega sodnika za ustavne ter človekove pravice, ter Matej Avbelj, kot moderator. Akademski forum je potekal v angleškem jeziku.

Preberi

Uvodno srečanje Akademskega foruma FDŠ, posvečeno evropskemu državljanstvu, je gostilo prof. dr. Rajka Kneza ter doc. dr. Mateja Avblja. Uvedba evropskega državljanstva je pretvorila naravo EU iz gole ekonomske, v resnično, a še nastajajočo, politično skupnost. Govorca sta v družbi moderatorja spregovorila o tem, zakaj je do državljanstva EU sploh prišlo, kako se je to razvijalo, kakšne posledice je pustilo v EU in državah članicah, dotaknila pa se bosta tudi  potencialnega razvoja evropskega državljanstva v prihodnje.

Preberi