Kakšna je in naj bo vloga ustavnih sodišč v Evropski uniji? Ali so nacionalna ustavna sodišča priseženi nasprotniki Sodišča Evropske unije ali morda, nasprotno, njegovi največji zavezniki? To sta ključni vprašanji, na kateri je poskušal odgovoriti takratni Akademski forum. Naš gost je bil dr. Jan Komàrek predavatelj na London School of Economics and Political Science.

Preberi

Fakulteta za državne in evropske študije v sodelovanju z Evropsko pravno fakulteto v Novi Gorici organizira doktorsko znanstveno-raziskovalno mednarodno konferenco z naslovom "I. Doktorska konferenca na področju prava, uprave in nepremičnin", ki bo potekala 8. 5. 2012 v Novi Gorici. Prijavo za sodelovanje na konferenci pošljite po e-pošti na naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate..

Priponke:

Prijavnica

Deveto srečanje Akademskega foruma je bilo namenjeno razmišljanju o temeljnih etičnih postavkah naše družbe ter njihovemu pomenu za prihodnost te družbe. Kako razumeti odnos posameznika do njegove nacionalne skupnosti ter v kolikšni meri se njegove moralne dolžnosti, odgovornost ter skrbi razširjajo onkraj te skupnosti? Kakšen je odnos med idejo svetovnega etosa in etičnim kozmopolitizmom? Gosta, prof. dr. Janez Juhant in prof. dr. Bojan Žalec, sta podala svoja razmišljanja o omenjenih vprašanjih ter tudi podala analizo ključnih izzivov, ki Evropo ter evropskega državljana čakajo v prihodnosti.

Peti akademski forum je bil posvečen ločnicam med evropskim vzhodom in zahodom ter novimi in starimi državami članicami EU. Ko človek potuje skozi nekdanje dežele onkraj zavese demokratičnosti se lahko le čudi novo nastalim urbanim stanovanjskim naseljem, trgovinskim centrom, gledališkim dvoranam ter športnim arenam, ki se v ničemer ne razlikujejo od infrastrukture v najbogatejših delih sveta. Visoki nebotičniki v Varšavi in Bukarešti niso prav nič manj mogočni od tistih v Parizu ali Londonu. Kaj so torej ločnice med evropskim vzhodom in zahodom? V čem se srednjeevropska duša razlikuje od zahodnoevropske? Kakšna je identiteta novih in starih držav članic EU? Ali je duhovnost družbenega življenja v novih državah članicah še ostaja ujeta v primežu časov, ki so časovno za nami? Gost je bil prof. dr. Matevž Tomšič

Vsebina: V petek, 13.1.2012 je na Fakulteti za državne in evropske študije potekala svečana podelitev diplomskih, magistrskih in doktorskih diplom za diplomante, ki so v koledarskem letu 2011 uspešno zaključili študij. Dekan je v goste, kot slavnostnega govornika na tej podelitvi, povabil nekoga, ki je med najvidnejšimi slovenskimi filozofi in teologi, dr. Janeza Juhanta.  Godalni kvartet Akademije za glasbo je poskrbel, da je bil dogodek še posebej slavnosten.

Preberi

Srečanje Akademskega foruma z naslovom "Rekonstrukcija demokracije" je odprlo vprašanja prihodnosti demokracije. Kaj opredeljuje polji javnega in političnega ter kako povečati udeležbo državljanov pri soodločanju o življenju v družbeni skupnosti, skupnostno zavest ter sodelovanje? Kaj zavira razpravo o demokraciji v družbi ter kako to razpravo pospešiti? Ima lahko demokracija sploh kakšno alternativo? Gosta srečanja, oba tudi člana Akademije za demokracijo, prof. dr. Lenart Škof in doc. dr. Rok Svetlič, sta nakazala ključna vprašanja, ki se zastavljajo ob razmisleku ob usodi demokracije. Dr. Lenart Škof je razmišljal na temo »O družbenem upanju: med idejo komunizma in idejo demokracije«, dr. Rok Svetlič pa o demokraciji in koncu metafizike.

V letu 2011 je minilo dvajset let od razglasitve slovenske samostojnosti, sprejetja Brionske deklaracije in prvega mnenja Badinterjeve komisije. V začetku leta 2012 pa je minilo dvajset let od priznanj s strani članic takratne Evropske skupnosti. V maju 2012 je minilo dvajset let od sprejema Slovenije v OZN. Dr. Jure Vidmar je v svojem predavanju predstavil mednarodno-pravne vidike nastanka in priznanja držav ter pravice do samoodločbe. Ob tem bo spomnil na različne razlage koncepta države in teorij priznanja v mednarodnem pravu. V zvezi s Slovenijo bo predvsem spomnil na pomen mnenj Badinterjeve komisije. Predavanje ne bo osredotočeno samo na Slovenijo; dr. Vidmar je razložil tudi kasneje primere razglasitev neodvisnosti in z mednarodno-pravnega stališča orisal razlike med primeri Kosova, Abhazije, Južne Osetije in Južnega Sudana.

Preberi

Tretje srečanje Akademskega foruma je obravnavalo evropsko državljanstvo z vidika bremen in priložnosti preteklosti. Demokratične spremembe leta 1989 in 1990 v Srednji in Vzhodni Evropi ostajajo prelomni dogodek. Poganjanja za okroglo mizo na Poljskem in kasnejše skoraj demokratične parlamentarne volitve v juniju 1989, ko so Poljaki izvolili večinoma ne-totalitarne kandidate, so utrli pot demokratičnim gibanjem na vseh koncih Srednje in Vzhodne Evrope. Nekaj mesecev kasneje po poljski okrogli mizi, nekega hladnega novembrskega popoldneva pred dvajsetimi leti, so tudi prebivalci vzhodnega Berlina zbrali pogum in pričeli rušiti berlinski zid. Akademski forum bo tako v bremenih zgodovinskih izkušenj iskal priložnosti za razvoj demokratičnih družb Srednje in Vzhodne Evrope. Gostji sta bili mag. Andreja Valič Zver in dr. Agata Fijalkowski (Lancaster University)

Preberi

Drugo srečanje Akademskega foruma se je dotaknilo ustavnih dilem, ki jih sproža uvedba evropskega državljanstva. Kako je evropsko državljanstvo ustavno združljivo z nacionalnim državljanstvom? Ali uvedba prvega napoveduje zaton slednjega, ali pa sta lahko zares komplementarna? Kaj uvedba evropskega državljanstva v širšem ustavnopravnem smislu pomeni za demokratično ureditev držav članic in Evropske unije? Katere institucionalne, pa tudi morebitne sociološke, t.j. identitetne posledice lahko prinese? Ali se v EU poraja nov DEMOS in tako rojeva nova politična skupnost? Je to dobro za Slovenijo, za Evropo, ali pa stopamo po že znani poti jugoslovanskega scenarija? Gosta foruma sta bila prof. dr. Arne Mavčič in prof. dr. Marko Novak, predavanje pa je moderiral doc. dr. Matej Avbelj

Preberi

Nova Gorica, 11.-12. novembra 2011

V organizaciji Fakultete za državne in evropske študije ter Evropske pravne fakultete je 11.-12. novembra 2011 v Novi Gorici potekala tretja mednarodna konferenca, posvečena teoriji prava in  pravni argumentaciji.

Konferenca je obravnavala teme, povezane s pravne teorijo, filozofijo prava in sodno prakso, razprava pa bo potekala tudi v zvezi z drugimi področji prava, s posebnim poudarkom na teoretičnih problemih na teh področjih.

Priponke:

Brošura