O fakulteti

Fakulteta ima sedež na Brdu pri Kranju, predavanja pa lahko obiskujete tudi v študijskih centrih fakultete v Ljubljani ali v Mariboru.
Da, Fakulteta za državne in evropske študije je v letu 2017 postala članica Nove univerze.
Da, Fakulteta za državne in evropske študije je zasebni visokošolski zavod, kar pomeni, da je njen ustanovitelj zasebna pravna oseba. Z izjemo razlikovanja glede ustanovitelja fakultete, med zasebnimi in javnimi visokošolskimi institucijami sicer ni drugih razlik.
Člane akademskega zbora si lahko ogledate na tej povezavi.
Študenti imajo v fakulteti svoje predstavništvo v organih fakultete zagotovljeno s Študentskim svetom. Med drugim Študentski svet tudi skrbi za razne študentske dogodke – ekskurzije, tekmovanja in podobno.
Univerzitetna knjižnica Nove univerze se nahaja v Ljubljani, na Cankarjevem nabrežju 11, odprta pa je od ponedeljka do petka od 10:00 – 18:00.
Referat se nahaja na Brdu pri Kranju, kjer se lahko zglasite osebno od ponedeljka do četrtka med 8:30 in 15:30 ali v petek od 8:30 do 14:30. Uradne ure po telefonu pa so od ponedeljka do petka od 10:00 do 12:00.
Študijska komisija se sestaja praviloma vsak prvi teden v mesecu, pri tem da v času poletnih počitnic (junij, julij, avgust) seje ne potekajo.
Poletna (jesenska/spomladanska) šola je oblika obštudijskega izobraževanja, ki ga nudi fakulteta vsako leto svojim študentom in zunanjim interesentom, na kateri lahko prijavljeni pridobi, poglobi ali razširi svoje znanje iz določenega obravnavanega področja. Na poletni šoli poleg profesorjev akademskega zbora FDŠ sodelujejo tudi gostujoči predavatelji, priznani gosti iz drugih slovenskih ali tujih izobraževalnih ustanov. Študentje lahko z udeležbo na poletni šoli nadomestijo opravljanje enega izbirnega predmeta, saj se jim namesto tega priznajo kreditne točke.
Da, več o Kariernem centru si oglejte na tej povezavi.
 

 

Vpis in študijski programi

Prijavni roki za DODIPLOMSKI študijski program:
  • Prvi prijavni rok: 6. 2. 2018 – 30. 3. 2018
  • Drugi prijavni rok - Upravno pravo (VS): 22. 8. 2018 – 14. 9. 2018
  • Drugi prijavni rok -Javna uprava (UN): 22. 8. 2018 – 29. 8. 2018

Prijavni roki za PODIPLOMSKI študijski program
  • Prvi prijavni rok: 16. 7. 2018 – 17. 8. 2018
  • Drugi prijavni rok: 3. 9. 2018 – 14. 9. 2018
Prijavni roki za DODIPLOMSKI študijski program:
  • Prvi prijavni rok za vpis po merilih za prehode, diplomante in vzporedni študij Javna uprava (UN): 6. 2. 2018 – 30. 3. 2018
  • Drugi prijavni rok za vpis po merilih za prehode, diplomante in vzporedni študij: 1. 9. 2018 – 15. 9. 2018

Prijavni roki za PODIPLOMSKI študijski program:
  • Prvi prijavni rok za vpis po merilih za prehode, diplomante in vzporedni študij: 16. 7. 2018 – 17. 8. 2018
  • Drugi prijavni rok za vpis po merilih za prehode, diplomante in vzporedni študij: 3. 9. 2018 – 14. 9. 2018
Na študijski program se je mogoče prijaviti zgolj preko portala eVŠ, kjer si tudi lahko ogledate natančnejša navodila. Če imate pri prijavi kakršnekoli težave, smo za pomoč dosegljivi na telefonski številki: 04 260 18 57 v času uradnih ur referata ali prek e-maila: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. ali Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate..
Visokošolski študijski program Upravno pravo I. stopnje:
  • kdor je uspešno opravil maturo;
  • kdor je uspešno opravil poklicno maturo po katerem koli srednješolskem programu;
  • kdor je uspešno opravil zaključni izpit po ustreznem programu za pridobitev srednje strokovne izobrazbe, določenem s študijskim programom.

Univerzitetni študijski program Javna uprava I. stopnje:
  • kdor je uspešno opravil maturo;
  • kdor je uspešno opravil poklicno maturo po katerem koli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov, pri tem pa izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi;
  • kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Magistrska študija programa: Javna uprava II. stopnje ter Mednarodne in diplomatske študije II. stopnje:
  • kdor je končal katerikoli študijski program prve stopnje,
  • kdor je končal enakovredni (predbolonjski) študijski program, naveden v prejšnji alineji.

Doktorska študija programa: Javna uprava III. stopnje ter Mednarodne in diplomatske študije III. stopnje:
  • študijskih programov druge stopnje,
  • študijskih programov iz četrtega odstavka 36. člena ZVis, če so ovrednoteni s 300 kreditnimi točkami,
  • študijskih programov za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejetih pred 11. 6. 2004,
  • visokošolskih strokovnih programov in študijskih programov za pridobitev specializacije, če opravijo še dodatne študijske obveznosti v obsegu od 30 do 60 kreditnih točk (določi študijska komisija, odvisno od vrste študijskega programa).

Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.
Če imate pri prijavi kakršnekoli težave, se lahko obrnete na Enotni kontaktni center državne uprave spletnega portala eVŠ , ki so dosegljivi na 080 2002 ali Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate..
Lahko pa se obrnete tudi na nas, kjer smo za pomoč dosegljivi na telefonski številki: 04 260 18 57 v času uradnih ur referata ali prek e-maila Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. ali Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate..
Podatki o omejitvi vpisa na dodiplomske študijske programe so znani v tednu po objavi rezultatov mature.
Podatki o omejitvi vpisa na podiplomske študijske programe pa so znani v tednu po zadnjem dnevu možnosti prijave na podiplomske študijske programe.
Da, to je mogoče, vendar morate opraviti še peti predmet na maturi. Na opravljanje petega predmeta na maturi se prijavite na Državnem izpitnem centru - ric.si
Ne, edina omejitev pri izbiri petega predmeta na maturi je ta, da to ni predmet, ki ste ga že opravljali v okviru poklicne mature.
Za več informacij si oglejte spletno stran ric.si, lahko jih tudi pokličete na telefonsko številko 01 548 46 00 v času uradnih ur, ki so od ponedeljka do petka od 8:30 do 15h ali jim pišete na e-mail naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate..
Priznajo se izpiti tistih predmetov, ki se vsebinsko in po obsegu prekrivajo s predmeti na izbranem študijskem programu. Uradno potrdilo o priznanih izpitih izda Študijska komisija. Za pridobitev uradnega potrdila Študijske komisije o priznanih izpitih, je potrebno predložiti kopije učnih predmetov, ki jih želite uveljavljati v priznanje, ter original ali overjeno kopijo potrdila o opravljenih izpitih.
Razlika med rednim in izrednim načinom študija je v tem, da se na rednem načinu študija plača zgolj vpisnino, ki znaša 100 EUR, pri izrednem načinu študija pa je potrebno plačati šolnino, ki je odvisna od smeri in stopnje študijskega programa. Aktualne cene si lahko pogledate v ceniku Fakultete .
Ne spreglejte: na redni študij se lahko vpišejo vsi: zaposleni, iskalci zaposlitve, študentje, upokojenci… Pomembno je le, da izpolnjujejo vpisne pogoje, določene s posameznim študijskim programom.
Brezplačno se lahko vpišete pod pogojem, da se vpisujete na program, ki je koncesioniran (tj. dodiplomski univerzitetni študijski program Javna uprava ter podiplomska magistrska programa Javna uprava in Mednarodne in diplomatske študije), ter še niste koristili možnosti:
  • ponavljanja letnika,
  • prepisa na drugo fakulteto,
  • prehoda med študijskimi programi.
Ne, starostna omejitev ne obstaja. Pri nas so dobrodošli študentje in študentke vseh starosti.
Da, na redni način študija se lahko vpišete tudi, če ste zaposleni, starostna omejitev ne obstaja. Edina omejitev je, da na isti stopnji niste že pridobili izobrazbe oziroma, če ste že bili vpisani na fakulteto na isti stopnji, kot se želite vpisati, niste koristili možnosti ponavljanja letnika, prepisa na drugo fakulteto ali prehoda med študijskimi programi.
Študentske ugodnosti redno zaposlenih so omejene, npr. nimate pravice do koriščenja bonov ali pravice do nastanitve v študentskih domovih.
Da, lahko se vpišete na redni način študija, in sicer na podlagi bilateralnih sporazumov, ki jih ima Republika Slovenija podpisane z državami bivše Jugoslavije.
Število obrokov je odvisno od dogovora med vami in študijsko komisijo, načeloma lahko kandidat izbira med obročnim plačilom od dva do šest obrokov.
Ne, vpis poteka elektronsko. Na vpis vas povabimo po pošti.
Ne, ''skritih'' stroškov ni. V vpisnino je vključena tudi članarina v knjižnici.
Da, praksa je obvezna na študijskem programu Upravno pravo. Prakso si načeloma študenti dobijo sami in o tem mentorju predajo poročilo, če pa prakse ne morejo dobiti, jim pri tem pomaga fakulteta.
Do pridobitve statusa študenta s posebnimi potrebami so v skladu s Pravilnikom o študiju na FDŠ upravičene osebe, ki:
  • so slepe ali slabovidne,
  • so gluhe ali naglušne,
  • imajo govorno-jezikovne motnje,
  • so gibalno ovirane,
  • so dolgotrajno bolne,
  • imajo primanjkljaje na posameznih področjih učenja,
  • imajo čustvene in vedenjske motnje.
Diplomanti se lahko zaposlijo v številnih poklicih v javni upravi ter v institucijah Evropske unije in zasebnem sektorju, ki potrebuje dobre strokovnjake za sodelovanje z državnimi in mednarodnimi institucijami.

Študij

Da, študij na daljavo poteka pred spletnega portala euniverza.eu, do katerega študenti članic Nove univerze dostopajo brezplačno in poslušajo predavanja. Študij na daljavo je predvsem primeren za tiste, ki se zaradi svojega nepredvidljivega urnika težje udeležujejo predavanj in si tako lahko prilagodijo urnik sebi.
Izpiti tudi pri študiju na daljavo potekajo na lokaciji, v klasični obliki.
Ne, predavanja niso obvezna, z nekaj izjemami, na katerih je prisotnost obvezna. Vse obvezne prisotnosti so v naprej napovedane.
Predavanja se izvajajo v vseh študijskih centrih FDŠ, in sicer, na Brdu pri Kranju, ter v nekoliko zmanjšanem obsegu v Ljubljani in v Mariboru. Praviloma se izvajajo od ponedeljka do petka v popoldanskem času, od dva do petkrat na teden.
Študij je potrebno dokončati v enem letu več, kakor traja celotni študij na posameznem študijskem programu. Na primer: dodiplomski študijski program Javna uprava traja 3 leta, dokončati ga je potrebno v 4-ih letih, saj lahko v tem času enkrat koristite možnost ponavljanja letnika ali pravico do absolventskega staža
Če vam študija ne uspe zaključiti v roku, lahko na Študijsko komisijo naslovite prošnjo za podaljšanje, pri čemer v prošnji navedete razloge, zakaj ste do podaljšanja upravičeni (npr. materinstvo/očetovstvo, dalje trajajoča bolezen,…).
V skladu s Pravilnikom o študiju na FDŠ, lahko status absolventa koristi: študent, ki je vpisan v študijski program prve ali druge stopnje v študijskem letu 2012/2013 in ki je do zaključka študijskega leta 2011/2012 že uveljavil pravico do ponavljanja letnika ali spremembe študijskega programa ali smeri zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu, lahko po zaključku zadnjega semestra koristi 12 mesecev absolventskega staža.
Prošnjo za vpis v absolventski staž mora študent podati najkasneje deset dni pred iztekom roka za vpis v višji letnik, to je do 20. septembra tekočega leta.
Letnik lahko na posamezni stopnji študija študent ponavlja enkrat.
Oseba postane pavzer, ko izgubi študentski status iz kakršnegakoli razloga.

Izpiti

Izpiti so objavljeni vsaj dva meseca pred izpitnim obdobjem.
Izpitna obdobja so objavljena v študijskem koledarju.
Prvo izpitno obdobje poteka od 22. januarja do 16. februarja, 2. izpitno obdobje poteka od 22. maja – 6. julija 2018, 3. izpitno obdobje pa poteka od 16. avgusta do 11. septembra.
Zadnji dan za prijavo k izpitu je praviloma sedem dni pred razpisanim datumom za opravljanje izpita. V rok za prijavo se šteje tudi dan izpita.
Zadnji dan za odjavo prijave na izpit je pravilo štiri (4) dni pred razpisanim datumom za opravljanje izpita. V rok za odjavo se šteje tudi dan izpita.
Takoj po zaključku razloga za odsotnost je potrebno referatu posredovati vlogo za odjavo od izpita, skupaj s potrebnimi dokazili (zdravniško potrdilo) – 203. člen Pravilnika o študiju na FDŠ.
Na predlog nosilca predmeta lahko Dekan določi za posamezen predmet en izredni izpitni rok za posamezen letnik študija. Pri tem upošteva možnost izvedbe izrednega izpitnega roka. Izredni izpitni rok ne sme ovirati izvedbe študijskega procesa, to je predavanj in vaj.
Študent lahko pristopi k izpitu iz istega predmeta največ štirikrat v istem študijskem letu.
Študent, ki izpita prvič ni opravil uspešno, lahko izpit brezplačno ponavlja dvakrat. Četrti in peti pristop na izpit sta plačljiva skladno s cenikom Fakultete.
Študent lahko posamezen izpit opravlja skupno največ osemkrat. V primeru, da študent tudi v zadnjem možnem opravljanju ne opravi posameznega izpita, se ga izpiše iz študijskega programa, po katerem je doslej študiral.
Načini preverjanja znanja so sledeči:
  • ustni izpit,
  • pisni izpit,
  • kombinacija pisnega in ustnega izpita,
  • take home izpit
Če gre za posamičen izpit (pisni izpit traja eno pedagoško uro), ga je visokošolski učitelj dolžan popraviti najkasneje v osmih dneh od dneva opravljanja izpita. Če gre za skupinski izpit (pisni izpit traja od eno do tri pedagoške ure), ga je visokošolski učitelj dolžan popraviti najkasneje v 15-ih dneh od dneva opravljanja izpita.
V primeru okvare študentskega informacijskega sistema se lahko prijavite na izpit tako, da preko elektronske pošte pošljete v referat ''Obrazec za prijavo in evidenco izpita''.
Da, lahko.
Če oseba nadaljuje s študijem po prekinitvi, ki je trajala manj kot dve leti, se lahko na izpit prijavi prek maila, ki ga pošlje v referat na: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. ali Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate., pri čemer navede ime predmeta, ki ga želi opravljati, ter termin in lokacijo izpitnega roka. Referat nato izstavi račun.
Če oseba nadaljuje s študijem po prekinitvi, ki je trajala več kot dve leti, se med osebo in fakulteto sklene pogodba, na podlagi katere dobi uporabniško ime in geslo za dostop do spletnega portala VIS, kjer se lahko prijavi na izpit. Plačilo za izpite se izvede po pogodbi.

Zaključne naloge

Da, mentorja si lahko izberete izmed članov akademskega zbora na fakulteti. Izjemoma je lahko mentor tuj profesor, če je gostujoči profesor na fakulteti oziroma če na fakulteti ni domačega habilitiranega visokošolskega učitelja za izbrano področje.
Da, lahko, in sicer enkrat. Na dodiplomskih študijskih programih, prošnjo za menjavo teme obravnavata mentor in dekan, na podiplomskih študijskih programih pa o menjavi teme odloča Študijska komisija.
Da, lahko, možna je ena menjava mentorja ali somentorja. Mentorja ali somentorja zamenjate tako, da podate na Študijsko komisijo pisni predlog, naj potrdi drugega mentorja ali somentorja.
Diplomsko delo lahko študent odda, ko opravi vse izpite in seminarske naloge, predvidene s študijskim programom.
Referat posreduje študentu elektronsko vabilo najmanj sedem dni pred zagovorom.
Zagovor diplomskega dela prične predsednik Komisije za zagovor diplomskega dela z navedbo teme, študenta in mentorja, z ugotovitvijo, da študent izpolnjuje vse pogoje za pristop k zagovoru, in s kratko predstavitvijo poteka zagovora.
Študent nato strnjeno predstavi motive za izbiro teme, osnovne probleme, ki jih obdeluje in razrešuje, uporabljene metode in najpomembnejše ugotovitve ter predloge, ki izhajajo iz obdelave teme. Študentova predstavitev diplomskega dela traja praviloma 10 minut.
Po predstavitvi predsednik komisije za zagovor in mentor postavita študentu, ki je zagovarjal diplomsko delo, skupaj od eno do tri vprašanja. Študent odgovarja na prejeta vprašanja največ 10 minut.
Dispozicijo sestavljajo štirje deli:
- naslovna stran in kazalo dispozicije,
- opisni del dispozicije:
  • a) Obrazložitev teme
  • b) Problem, predmet in delovne hipoteze oziroma raziskovalna vprašanja
  • c) Namen in cilji raziskovanja
  • d) Ocena dosedanjih raziskovanj
  • e) Metode raziskovanja
  • f) Strnjeni opis predvidenih poglavij
  • g) Pričakovani rezultati raziskovanja
  • h) Odgovor na raziskovalna vprašanja in preveritev hipotez
  • i) Pričakovani prispevek raziskovanja k znanosti oziroma stroki
  • j) Uporaba rezultatov raziskovanja
- struktura dela,
- jedro uporabljene literature in viri.
Pred oddajo prijave teme magistrskega dela v pisni obliki mora študent posredovati dispozicijo v elektronski obliki v Referat po elektronski pošti. Več si preberite v 93. členu Pravilnika o študiju na FDŠ.
Referat študenta o datumu in času zagovora praviloma pet dni pred zagovorom.
Zagovor vodi predsednik Komisije za zagovor magistrskega dela.
Zagovor začne predsednik Komisije za zagovor magistrskega dela tako, da najprej predstavi študenta. V nadaljevanju pojasni študentu potek postopka zagovora in najavi temo magistrskega dela.
Študent predstavi svoje magistrsko delo v času do petnajst (15) minut. V svojem zagovoru se osredotoči na:
  • obrazložitev razlogov in motivov za izbiro teme,
  • obrazložitev problema in predmeta raziskovanja s predstavitvijo hipotez,
  • prikaz omejevalnih dejavnikov in morebitnih težav pri raziskovanju,
  • jasno in sistemsko predstavi najpomembnejše rezultate raziskovanja, spoznanja, zakonitosti, modele, teorije, spoznana dejstva, s katerimi je rešil problem in predmet raziskovanja, uresničil namen in cilje raziskovanja in dokazal postavljene hipoteze,
  • prispevek magistrskega dela k znanosti in stroki,
  • kdaj in kako se rezultati, predstavljeni v magistrskem delu, lahko uporabljajo.
Po prestavitvi poda poročilo o magistrskem delu mentor, nato člani Komisije za zagovor magistrskega dela zastavijo študentu po največ tri (3) pisna vprašanja.
Prijavo teme doktorske disertacije odda študent v treh izvodih in obsega:
  • vlogo, v kateri študent zaprosi za oceno in sprejem prijave teme doktorske disertacije z navedbo naslova predlagane doktorske disertacije, navedbo področja, na katerem bi študent želel izdelati doktorsko disertacijo s predlogom mentorja, in navedbo literature (najmanj 50 enot). Omenjena vloga se odda na obrazcu »Prijava teme doktorske disertacije«. Obrazec podpiše kandidat in predlagani mentor. V tem obrazcu lahko mentor predlaga tudi člane komisije.
  • dispozicijo doktorskega dela skladno z 136. členom tega pravilnika.
Dispozicija obsega:
  • naslov disertacije,
  • kazalo,
  • obrazložitev teme, zlasti utemeljitev področja, v katerega sodi tema, ter utemeljitev izvirnosti teme,
  • problem, predmet in hipoteze raziskovanja,
  • namen in cilje raziskovanja,
  • oceno dosedanjih raziskovanj,
  • metode raziskovanja,
  • strnjen oris predvidenih poglavij,
  • pričakovane rezultate raziskovanja,
  • pričakovani izvirni prispevek naloge k znanosti in stroki,
  • uporabo rezultatov raziskovanja,
  • seznam literature in virov,
  • podatke o študentu (curriculum vitae) s poudarkom na študentovem razvoju na znanstvenem področju,
  • bibliografijo študenta.
Na zagovoru študent predstavi dispozicijo, mentor pa razloži svojo oceno o njeni ustreznosti. V nadaljevanju predsednik Komisije za zagovor dispozicije doktorske disertacije začne z razpravo o dispoziciji. Komisija za zagovor dispozicije doktorske disertacije izdela poročilo o ustreznosti disertacije. Na podlagi pozitivne ocene zagovora dispozicije študent pripravi končno dispozicijo in jo predloži Študijski komisiji. Ko se to potrdi, študent lahko prične z izdelavo doktorske disertacije.
Več o tem v členih od 137 – 140 Pravilnika o študiju na FDŠ.
Zagovor doktorske disertacije je urejen v Pravilniku o študiju na FDŠ, v členih od 152. do 155.

Erasmus+ in druga mednarodna sodelovanja

Ne, starostna omejitev za udeležbo na Erasmusu+ ne obstaja.
Štipendija se določi vsako študijsko leto posebej, višina štipendije pa je odvisna od države obiska, izve se nekje predvidoma aprila. Za občutek višine štipendije si lahko tukaj pogledate stopnje financiranja za leto 2016.
Erasmus študentske izmenjave se lahko udeleži vsak študent, ki še ni izkoristil možnosti izmenjave na posamezni študijski stopnji.
Da, tudi to je opcija, pri tem pa si morate institucijo, kjer bi želeli opravljati prakso, poiskati sami. Za pomoč pri iskanju svetujemo uporabo naslednjih spletnih portalov: erasmusintern.org , ieaste.si, leonet.joeplus.org.
FDŠ ima trenutno sklenjene sporazume s tujimi fakultetami oz. univerzami le preko Erasmusa+.

eUNIVERZA

Na euniverzo se registrirate tako, da v zgornjem desnem kotu kliknete gumb za meni (tri vodoravne črte) in kliknete na registracijo, vpišete zahtevane podatke ter počakate na mail z geslom, ki ga prejmete v najkrajšem možnem času.
Ne, ogled vsebin ni plačljiv. Je pa ogled vsebin na voljo le študentom Nove univerze.
Ne, število ogledov ni omejeno.